Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo kmalu uvedel "zelo močne" sankcije proti Rusiji.
Ameriški pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se je povečal, saj ZDA, po poročanju Reutersa, grozijo z ustavitvijo dobave obveščevalnih podatkov in orožja, če Zelenski ne sprejme predlaganega mirovnega načrta.
Poročila navajajo, da Trumpova administracija potisga nov mirovni načrt za Ukrajino, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Načrt naj bi tudi zahteval zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil in omejitev pri dobavi zahodnega orožja. Rusija trdi, da od Združenih držav Amerike še ni prejela nič uradnega glede tega načrta. Medtem naj bi evropski voditelji signalizirali zavrnitev načrta, saj naj bi predstavljal prevelik kompromis. Ena od spornih točk je zahteva po hitrih volitvah v Ukrajini po podpisu sporazuma.
Tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo zunanji minister Seyed Abbas Araghchi obiskal Oman in Nizozemsko.
Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković se je v Zagrebu srečal s predsednikom Hrvaške državljanske iniciative in poslancem v črnogorski skupščini Adrijanom Vuksanovićem. Plenković je poudaril, da bo Hrvaška še naprej podpirala hrvaško skupnost v Črni gori skozi številne projekte, namenjene ohranjanju in promociji hrvaške kulture ter krepitvi skupnosti. Vuksanović se je Plenkoviću zahvalil za rešitev statusa Doma kulture "Josip Marković" v Donji Lastvi in za celotno podporo, ki jo Hrvaška nudi hrvaški skupnosti v Črni gori.
Poljski premier Donald Tusk je sabotažo železniške proge med Varšavo in Lublinom, ki se je zgodila v nedeljo, označil za ruski državni terorizem. V nagovoru v parlamentu je Tusk pozval k enotnosti proti poskusom Moskve, da bi zasejala razdor v Evropi, Ukrajini in med Poljaki.
Ameriško indo-pacifiško poveljstvo je sporočilo, da so ZDA in Kitajska med 18. in 20. junijem v Honoluluju izvedle srečanje v okviru mehanizma za pomorske vojaške posvete, katerega cilj je spodbujanje osebja obeh strani k zmanjšanju tveganja nevarnih in neprofesionalnih dejanj.
Evropska unija izraža zaskrbljenost, da se bo podnebna konferenca COP30 v Braziliji morda končala brez doseženega dogovora. Evropski komisar za podnebje, Wopke Hoekstra, je v izjavi poudaril, da obstaja resna možnost, da na konferenci ne bo dosežen napredek.
Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.
Nathan Gill, nekdanji vodja stranke Reform UK v Walesu in nekdanji evropski poslanec, je bil obsojen na deset let in pol zapora zaradi sprejemanja podkupnin v zameno za izjave v Evropskem parlamentu, ki so podpirale Rusijo. Gill je priznal krivdo za osem točk obtožnice, ki se nanašajo na obdobje med decembrom 2018 in julijem 2019. Prejel je najmanj 40.000 funtov od Olega Vološina, ki naj bi bil povezan z Rusijo. Policija opozarja na ruske poskuse podkupovanja britanskih poslancev z namenom spodkopavanja demokracije.
Kremelj je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu sporočil, da naj se začnejo pogajanja "zdaj", sicer bo Ukrajina izgubila še več ozemlja. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bi moralo "učinkovito delo ruskih oboroženih sil prepričati Zelenskega". Poudaril je, da Moskva uradno ni prejela načrta Združenih držav Amerike, ki sili Kijev v težke koncesije. Kremelj je opozoril Zelenskega, da nadaljevanje vojne nima smisla in je nevarno za njegovo vlado, zato je pozval Kijev k takojšnjim mirovnim pogajanjem.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in britanskim premierjem Keirom Starmerjem o ameriškem načrtu za Ukrajino, ki predvideva velike koncesije Rusiji. Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, pri čemer je poudaril, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini. Trump naj bi pritiskal na Kijev, da do četrtka podpiše sporazum, sicer bo ustavil dobavo orožja.
Velika Britanija bo Ukrajini ponudila varnostna jamstva v slogu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum z Rusijo. Dokument, ki razkriva varnostna jamstva, je ameriški sekretar za vojsko Dan Driscoll predstavil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu skupaj z mirovnim sporazumom, ki vsebuje 28 točk. Medtem naj bi ZDA grozile z zmanjšanjem obveščevalskih podatkov in dobave orožja Ukrajini, da bi jo prisilile v sprejetje mirovnega sporazuma, ki ga posredujejo ZDA in vključuje zahteve Rusije. V člankih je omenjen tudi Kiril Dmitrijev, ključna osebnost Kremlja v pogovorih z Ukrajino.
Tajvanska poslanka范雲 je objavila fotografijo s沈伯洋 pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Oba sta se udeležila konference Mednarodne zveze liberalcev na Nizozemskem.范雲 je poudarila pomen mednarodne pravičnosti in človekovih pravic.
Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.
Ameriški State Department je izdal nova pravila za ameriška veleposlaništva in konzulate, ki sodelujejo pri pripravi letnega poročila o človekovih pravicah po svetu. ZDA opozarjajo, da bi lahko države, ki izvajajo politike, ki spodbujajo rasno ali spolno raznolikost, enakost in vključenost, pa tudi tiste, ki subvencionirajo splav, bile obtožene kršenja človekovih pravic.
Perujsko sodišče je odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara leta 2022, ko je predsednik Pedro Castillo poskušal razpustiti kongres. Sodišče je izdalo tudi nalog za njeno aretacijo na nacionalni in mednarodni ravni. Chávez se trenutno nahaja v mehiški ambasadi v Limi, kjer je zaprosila za azil. Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko zaradi, kot trdijo, vmešavanja v notranje zadeve države.
Predsednik vlade Robert Golob bo prihodnji petek na delovnem obisku v Nemčiji, kjer ga bo sprejel nemški kancler Friedrich Merz. Obisk so potrdili tako v uradu nemškega kanclerja kot v Golobovem kabinetu.
Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.
V Zagrebu je 40-letni tuji državljan z urejenim prebivališčem na Hrvaškem verbalno in fizično napadel 74-letno slovensko državljanko in jo huje poškodoval. Policija državljanstva napadalca ni razkrila.